Razlikovanje divje šarenke od vložene niti ni tako težko. Zadnje čase, ko je prišlo do tega, da se je med ribiči počasi začelo širiti zavedanje o tem, da je natepavanje vloženih šarenk milo rečeno hecno, se je pričelo vlaganje "lepih" šarenk. Drugače pa je vložena in divja šarenka popolnoma druga riba že po samih navadah.
Recimo tole so divje šarenke iz kranjske Save, popredno se je začelo to vodo zasipavati z vloženkami. Ribiči so pravili, da je bila voda prazna. Jaz in nekateri drugi, smo lovili tole. Fotografije so slabe, ker so narejene z GSMi.
Omenjeni so bili repi. Ja, res je, za tistega, ki se prvič sreča z divjo šarenko, je rep gromozanski. Na zgornji sliki imate repe, recimo prva ima delno zloženega, ampak če ga date narazen... Kolesce je 8/9, da si boste malce predstavljali. Če se ga razpre, krepko visi doli na obeh straneh. Seveda so repi celi, ravne plavutnice, špičke.
Plavuti:
Pri konzumni reji v betonskih bazenih imajo ribe kup poškodb, ki se opazijo takoj. Premajhne plavuti, erozija plavuti, zakrivljene plavutnice, zdelana hrbtna plavut. Če se ribe gojijo, da so "lepe" so lahko plavuti precej bolj ohranjene, kot pri ribi spodaj:
Vsekakor so plavuti neprimerno boljše, kot pri večini konzumne reje, izda pa jo hrbtna plavut, ki je poškodovana. Poškodbe hrbtnih plavuti so ponavadi posledica medsebojnih napadov, ki so seveda posledica velike gostote v ribogojnici, erozija repne in predrepne pa betonskih bazenov, čeprav se to tudi lahko kombinira z medsebojnim "ščipanjem". Eden od znakov so tudi manjkajoče luske, ki so posledica izlova/pretovora etc. Tudi divja riba ima lahko manjkajoče luske, ki so ponavadi posledica napada plenilca in imajo zlasti pri ptičih tudi značilni vzorec.
Divje šarenke imajo bele vrhove plavuti, včasih, zlasti na hrbtni, so lahko ti tudi oranženkaste barve. Ni zanesljiv znak, na ribogojniških ponavadi manjkajo že zato, ker tistega dela plavuti sploh nimajo, drugače jih imajo tudi ribogojniške.
Sluz:
Ribogojniške ribe so sluzaste v primerjavi z divjimi, ki so "čiste", občutek v roki je popolnoma drugačen.
Borbenost:
Divja šarenka je adijo pamet. 35cm divja šarenka je popolna norija v primerjavi z 60cm vloženo. 50cm+divja šarenka je tuljenje kolesca. Se pojavijo razlike, verjetno pogojene tudi z mestom zapetja ribe. Recimo zgornja "lepa" vloženka se je že takoj ločila po tem, da v primerjavi s svojo divjo vrstnico, razen nekega premetavanja na mestu, ni zmogla nič drugega. Včasih jih lahko ločiš že po prijemanju, recimo letošnje vloženke so pri nas "pljuvale", ker pač niso znale pobirati. Kot da bi bili pod vodo strelci. Pljuc, pljuc.
Obnašanje:
Sveže vloženke celo plavajo v jatah, kot rdečeoke. Postavljajo se na neznačilna mesta, ker pač v reki ne znajo živeti. Včasih niti zagrabiti ne znajo npr. potezanke. Zgorja omenjeno pljuvanje. Neplašne. Divje šarenke iz naturaliziranih populacij so popolnoma druga pesem. Enako, kot divje potočnice. Plahe, izginejo ob znaku nevarnosti. Čez dan se ne razkazujejo v izpostavljenih delih vode, poiščejo kritje pod curki, v spodjedah itd. Zato je za večino ribičev voda, ki poka od divje šarenke "prazna". Divja šarenka se ne nastavlja cel dan kakor vložene in po izbirčnosti in plahosti ne zaostaja prav nič za potočnico. Imel sme primere, ko je bil padec suhe muhe na gladino preveč v mirno vodi. Vrvica čez glavo (po zraku), pa se je že potopila. Itd.
Telo:
Divja šarenka je seveda popolnoma prilagojena na svoje okolje in ji nič ne manjka. Uspešno izkorišča dosegljve vire in če ne zboli, je prav lepo rejena in močna riba. Vložene ribe, sploh konzumne reve, seveda nimajo za sabo šole ne lova plena, niti poznavanja razpoložljivih virov in zato jih velika večina strada. Smrtnost vloženih odraslih rib je skorajda 100%, z ribolovom ali brez.
Recimo divja šarenka iz Kokre:
In dve vloženi iz iste vode, po tem ko sta nekaj časa bili tam:
s popolnoma praznimi prebavili:
Pri enakih virih hrane.
Ali vložena iz Rupovščice po tem, ko je v tej vodi, koder so natur ribe vključno s šarenkami prej bajsike kot ne, nekaj časa z njimi sobivala:
Nekje imam slike, za primerjavo, ki sem jo pred časom naredil za forum RZS. Če najdem, bom dal gori.
Skratka, divjih šarenk je v Sloveniji veliko, preprosto dejstvo pa je, da tisti, ki rabijo vložene šarenke, da kaj ujamejo, pri divjih šarenkah padejo skozi. Ujamejo kako sem ter tja, ravno tako kot potočnico. Kopica mladic šarenk v slovenskih rekah, kot je tale:
se ne pojavijo iz nič. Ampak začuda, ribiči vneto trdijo, da so vode, ki pokajo od teh, ali tistih na začetku, prazne. Potem nam jih preplavijo z vložki, kot so kranjsko Savo in gre kvaliteten ribolov rakom žvižgat, zato, da tisti, ki se nočejo naučiti loviti ribe, lahko do nezavesti nažigajo žive mrliče in se po možnosti še igrajo C&R kot vrhunec izživljanja nad ribami, ki so obsojene na smrt že s tem, da se jih je vrglo v naravo, koder velika večina med njimi nima možnosti preživetja.
Mimogrede, tudi divje šarenke lahko imajo poškodbe plavuti, ki pa se hitro ločijo od ribogojniških, jasno se vidi, da je bila plavut hipno grobo poškodovana, tipični primer je npr. napad plenilca.
Aja mimogrede, ribogojniške šarenke so v bistvu triploidi/poliploidi, ne samo zato, da so neplodne, ampak tudi zato, da hitreje rastejo. V bistvu se v vodo meče neke sorte spačke (v primernem času je potrebno ikre obdelati s temperaturo ali tlakom), da se zadosti apetitom takšnih in drugačnih športnikov. Tisti, ki pa jih to ne veseli, pa lahko iščemo poslednje vode, koder še ujamejo zgornje, dokler se seveda spet ne najde kak junak, ki ugotovi, da je voda "prazna".
Aja, mnogo ribičev reče, da imajo velike postrvi zanič meso, "žagasto". Pravzaprav imajo normalno meso, ker imajo meso divjih rib. Ki je čvrsto, ne ribogojniški puh. Tudi 30cm divja šarenka ima trdo meso, ne puh. No, dalo bi se še kaj reči o nasoljenosti, pa pustimo to.
Lp,
Jure